»Gre za relativno mali znesek, ki bi se ga dalo zbrati na drugačen način. Za 150 milijonov bodo spremenili vrsto davčnih predpisov, treba bo narediti obrazce. Podjetja bodo morala spremeniti svoje interne načine poročanja. Vse to stane. To bo stalo nekaj milijonov evrov. Če bi recimo to naredili prek DDV-ja ali pa trošarin, ne bi stalo nič.«
»Ta trenutek ni tega občutka. Drugo, kar prihaja, je: seveda smo solidarni z ljudmi, ki so utrpeli škodo v poplavah, ampak, prosim, ne vzeti pri nas, vzemite kje drugje. Po tej logiki si bomo drug drugemu porivali odgovornost in iz tega ne bo nič. Potrebujemo pa pravično razdelitev in tu ima vlada ključno odgovornost.«
»Da bomo lahko izpeljali načrte, ki smo jih zdaj v zadnjih mesecih obljubili ljudem, je dejansko to, da vse te pravice financiramo iz davkov in pa prispevkov, ne pa na račun zadolževanja.«
»Za letos je bil napovedan dolg v 77,5 odstotka BDP-ja, vendar smo tega že dosegli v letu 2021 po prvih projekcijah, kar pomeni, da se bo še zniževal. Tudi pozneje v letih 2023, 2024 se bo še zniževal. Ravno tako primanjkljaj.«
»Po projekcijah, ki je ministrstvo za finance naredilo za namene letošnjega zadolževanja, naj bi javni dolg konec leta nekoliko presegel 80 odstotkov BDP-ja. To je zmerna napoved za letošnje leto. Skrbi pa predvsem, da bodo javne finance (proračunski primanjkljaj) tako letos in prihodnji dve leti izkazale velik primanjkljaj, kar lahko vpliva na pogoje slovenskega zadolževanja v prihodnjih letih.«